Marsikdaj se šele ob branju laboratorijskih izvidov zavemo, da imamo holesterol. Ker pa povečane vrednosti običajno ne povzročajo bolečine in ne vplivajo na počutje, ukrepanje pogosto odložimo. A kot poudarja prof. dr. Zlatko Fras, dr. med., holesterol ni le številka na izvidu, temveč je pomemben pokazatelj zdravja našega srca in žilja.

Holesterol – prijatelj ali sovražnik

Holesterol je snov, ki jo telo nujno potrebuje za normalno delovanje celic, tvorbo hormonov in številne druge procese. »Je ena najpomembnejših biomolekul v človeškem telesu,« pojasnjuje prof. dr. Fras. »A težava nastane, ko je nekaterih lipoproteinskih delcev, ki se prenašajo po krvi, preveč. Lahko se začnejo kopičiti v stenah arterij in prispevajo k razvoju ateroskleroze.« To je proces, pri katerem se žile postopoma ožijo in izgubljajo svojo prožnost. V stenah arterij se začnejo nalagati maščobne obloge in zmanjšujejo pretok krvi. Ta proces napreduje počasi in neopazno, zato ga pogosto ne zaznamo, dokler ne pride do resnega zapleta. Posledice pa so lahko zelo resne: srčni infarkt, možganska kap, bolezni perifernih arterij, nenadna srčna smrt. Prav zato strokovnjaki poudarjajo pomen zgodnjega odkrivanja in rednega spremljanja vrednosti holesterola.

Zakaj težavo pogosto spregledamo?

Obvladovanje holesterola otežuje dejstvo, da večina ljudi ne občuti nobenih težav. Po besedah prof. dr. Frasa imata kar dve tretjini odraslih, starih od 30 do 70 let, zvišan holesterol LDL, vendar pogosto kljub temu ne ukrepajo. »Veliko se jih zaveda pomena zvišanega holesterola, niso pa vsi še toliko ozaveščeni, da bi res kaj naredili,« opozarja. Ker povečane vrednosti ne povzročajo neprijetnih simptomov, laboratorijski izvid pogosto ne vzbudi enakega občutka nujnosti kot druge zdravstvene težave.

Enaka številka ne pomeni enakega tveganja za vse

Na vprašanje, kdaj je holesterol previsok, ni univerzalnega odgovora. »Ukrepati je smiselno pri katerikoli vrednosti holesterola, saj je dokazano, da je tveganje za bolezni srca in žilja manjše, če je škodljivi holesterol čim nižji,« poudarja prof. dr. Fras.

Pri ocenjevanju tveganja zdravniki ne upoštevajo le laboratorijskega izvida. Pomembni so tudi starost, krvni tlak, telesna masa, morebitna sladkorna bolezen, družinska obremenjenost in drugi dejavniki tveganja. Zato je vsak izvid šele izhodišče za pogovor o tem, kakšni ukrepi so za posameznika najbolj smiselni.

Prvi korak ni dieta, ampak inventura življenjskega sloga

Ko ljudje razmišljajo o zniževanju holesterola, običajno najprej pomislijo na prehrano. Vendar prof. dr. Fras meni, da je treba pogledati celotno sliko. »Najprej bi bila potrebna inventura, da dobimo vpogled v to, koliko naše rutine odstopajo od priporočil.« Koliko se gibamo? Koliko časa sedimo? Kako pogosto jemo predelano hrano? So naše vsakodnevne navade v skladu s priporočili za zdrav življenjski slog?

Med strokovno najbolj podprtimi prehranskimi pristopi ostaja sredozemska prehrana, pomemben del preventive pa je tudi redna telesna dejavnost. Priporočljivo je vsaj 30 do 60 minut gibanja na dan, dva- do trikrat na teden pa vključevanje vaj za moč.

Prehranska dopolnila niso enako kot zdravila

Ko posameznik izve, da ima zvišan holesterol, pogosto začne iskati rešitve na spletu. Med prvimi zadetki so običajno prehranska dopolnila, ki obljubljajo hitro, naravno in preprosto zniževanje holesterola. Toda prof. dr. Zlatko Fras svetuje previdnost. Kot poudarja, čudežnih rešitev ni. Če bi obstajal pripravek, ki bi preprosto in zanesljivo odpravil težavo ter bi dokazano ugodno vplival na zmanjševanje srčno-žilnih dogodkov, bi ga zdravniki že vključili v standardna priporočila za zdravljenje.

Pomembna razlika med prehranskimi dopolnili in zdravili je predvsem v nadzoru kakovosti in učinkovitosti. Zdravila morajo biti pred prihodom na trg preizkušena v dolgotrajnih kliničnih raziskavah, v katerih se preverjata učinkovitost in varnost. Proizvajalec mora dokazati, da zdravilo deluje, da koristi presegajo tveganja in da je kakovost stalno nadzorovana.

Prehranska dopolnila so regulirana bistveno drugače oziroma sploh niso regulirana. Ker niso namenjena zdravljenju bolezni, za vstop na trg ni treba dokazovati njihove klinične učinkovitosti na enak način, kot je potrebno za zdravila. Potrošnik zato pogosto vidi privlačne marketinške obljube, za katerimi pa je bistveno manj dokazov o učinkovitosti in varnosti. Prav zaradi tega strokovnjaki opozarjajo, da se je pred nakupom izdelkov za zniževanje holesterola smiselno pogovoriti z osebnim zdravnikom.

Strah pred zdravili je pogosto večji od strahu pred boleznijo

Ko spremembe življenjskega sloga niso dovolj, je lahko potrebno tudi zdravljenje z zdravili. Toda veliko ljudi ima ob tem pomisleke. Pogosto jih skrbi, da bodo morali zdravila jemati dolgotrajno, hkrati pa se bojijo neželenih učinkov. Prof. dr. Fras opozarja, da so statini, ki so najpogosteje predpisana zdravila za zniževanje zvišanega holesterola, med najbolj raziskanimi v sodobni medicini. Njihova korist ni povezana le z nižjim holesterolom, ampak tudi z dokazano manjšim tveganjem za srčni infarkt, možgansko kap in druge srčno-žilne zaplete. Ob tem pa poudarja, da zdravila niso nadomestilo za zdrav življenjski slog, ampak njegova pomembna dopolnitev.

Vitkost ni zagotovilo za zdrave vrednosti holesterola

Med najpogostejšimi zmotami je prepričanje, da imajo s holesterolom težave predvsem ljudje s čezmerno telesno maso. »To je stereotip, ki je absolutno napačen,« opozarja prof. dr. Fras. Na vrednosti holesterola lahko pomembno vpliva tudi genetika. Pri nekaterih ljudeh so lahko vrednosti izrazito povečane že v mladosti, ne glede na telesno maso ali življenjske navade. Zato zdravniki predvsem tistim, pri katerih se v družini pojavljajo zgodnji srčni infarkti, možganske kapi ali druge bolezni srca in žilja, svetujejo dodatno pozornost.

Najpomembnejše sporočilo: ukrepati pred posledicami

Zvišan holesterol pogosto dolgo ostane neopažen, vendar to ne pomeni, da ni nevaren. Nasprotno. Gre za enega najpomembnejših dejavnikov tveganja za bolezni srca in žilja, ki še vedno spadajo med vodilne vzroke obolevnosti in umrljivosti. Morda je prav zato najpomembnejše sporočilo pogovora s prof. dr. Zlatkom Frasom zelo preprosto:

"Poznajmo svoje vrednosti holesterola in ukrepajmo pravočasno. Bistveno lažje je preprečevati srčno-žilne zaplete, kot pa zdraviti njihove posledice."