Oktobra je svetovni dan možganske kapi, ki je drugi najpogostejši vzrok smrti in glavni dejavnik invalidnosti. Najpomembnejši dejavnik tveganja za nastanek možganske kapi je previsok krvni tlak (višji od 140/90 mm Hg). Zato je ključno, da ga imate pod nadzorom.
Najpomembnejši dejavnik tveganja za nastanek možganske kapi je previsok krvni tlak
Na pojav možganske kapi vplivajo številni dejavniki. Delijo se na nespremenljive (nanje ni mogoče vplivati) in spremenljive (odvisni so od načina življenja). Nespremenljivi dejavniki tveganja so starost, spol in genetska predispozicija, pri čemer višja starost in moški spol pomenita večje tveganje za možgansko kap.
Ali ste vedeli?
Možgani predstavljajo le okoli 2 % človekove telesne mase (1400–1500 g), porabijo pa kar 25 % energije. Že to pove, kako pomembni so za delovanje človeškega telesa, zato je treba nanje res paziti.
Drugi dejavniki tveganja
Med spremenljivimi dejavniki tveganja, na katere je mogoče vplivati, je 10 takšnih, ki skupaj povzročijo kar 92 % primerov možganskih kapi. To so:
- previsok krvni tlak oz. hipertenzija (vzrok skoraj polovice vseh kapi),
- previsok holesterol LDL (visoko razmerje med LDL in HDL),
- sladkorna bolezen,
- premalo redne telesne dejavnosti,
- nezdrava in enolična prehrana,
- visoko razmerje med obsegom pasu in bokov,
- kajenje,
- čezmerno pitje alkoholnih pijač,
- težave s srcem (atrijska fibrilacija),
- psihosocialni stres in depresija.
Staranja ne morete ustaviti in tudi genov ne morete spremeniti, na teh 10 dejavnikov pa lahko vplivate.
Upoštevajte 10 korakov za preprečevanje možganske kapi
Vaši današnji ukrepi lahko vplivajo na to, kako boste živeli v prihodnosti. Verjetnost za nastanek možganske kapi lahko zmanjšate tudi z zgodnjim odkrivanjem hipertenzije in doslednim zdravljenjem.
Svetovna liga za hipertenzijo vsakemu priporoča, da si krvni tlak izmeri vsaj enkrat na leto.
Če je večkrat zapored višji od 140/90 mm hg, se o nadaljnjih ukrepih posvetujte z osebnim zdravnikom.
