Zvišan krvni tlak oziroma hipertenzija je najpogostejši dejavnik tveganja za nastanek bolezni srca in ožilja, zato je spremljanje in poznavanje vrednosti krvnega tlaka pomembno za vsakega posameznika. Raziskava, v kateri je sodelovalo 800 naključno izbranih prebivalcev Slovenije, starejših od 45 let, je pokazala, da se je v zadnjih letih zavedanje o pomembnosti poznavanja vrednosti krvnega tlaka povečalo, še vedno pa veliko posameznikov ni še nikoli izmerilo krvnega tlaka, zato ne vedo, ali je ta zvišan.

Zakaj je treba krvni tlak spremljati, kateri so dejavniki tveganja, pa tudi o zmotnih prepričanjih smo se pogovarjali z dr. Aleksandro Visnovič Poredoš, dr. med. specialistko družinske medicine.

Koliko meritev moramo opraviti, da ugotovimo, če imamo povišan krvni tlak? Ali je dovolj že ena meritev, ki pokaže povišano vrednost?

Običajno ena sama izmerjena visoka vrednost krvnega tlaka ni nevarna in nima škodljivih posledic. Bolj je pomembno povprečje meritev v daljšem času. Arterijska hipertenzija je diagnoza, ki jo postavimo ob krvnem tlaku nad 140/90 mm Hg na dva ali več različnih dni. Pomembno je tudi, da so meritve pravilno izvedene. To pomeni, da smo pred meritvijo v mirnem okolju, sproščeni, vsaj 5 minut brez fizične aktivnosti, stresa ali uživanja hrane in pijače, še posebej kofeina. Med meritvijo sedimo na stolu z naslonom, stopala naj bodo na tleh. Roka, na kateri merimo krvni tlak, naj bo v višini srca in naslonjena na mizo. Manšeta naj bo primerna za obseg nadlakti, saj so lahko zaradi premajhne ali prevelike manšete vrednosti napačne. Nameščena naj bo 2-3 centimetre nad komolcem. Meritve izvajamo en teden zjutraj in zvečer, vsako meritev ponovimo trikrat v časovnem presledku ene minute. V dnevnik meritev zapišemo datum in čas meritve ter vrednost krvnega tlaka. Če izmerimo vrednost, ki odstopa od običajnih meritev, meritev vedno ponovimo. Če izmerimo povišan krvni tlak večkrat, se o tem posvetujemo s svojim zdravnikom. Najbolje je, da na posvet z zdravnikom pridemo z dnevnikom meritev krvnega tlaka.

Katere skupine ljudi sodijo v kategorijo z največjim tveganjem?

Res je, da so nekatere skupine ljudi bolj izpostavljene tveganju za povišan krvni tlak, kar lahko vodi v resne zdravstvene težave, kot so bolezen srca, ledvic, tudi možgansko kap. Največje tveganje za visok krvni tlak je pri starejših ljudeh, saj krvni tlak narašča s starostjo. Žile namreč otrdijo in izgubijo svojo elastičnost, kar poveča tlak v krvnem obtoku. Če imajo povišan krvni tlak bližnji družinski člani, obstaja večja verjetnost, da ga bomo imeli tudi sami. Tudi prekomerna telesna teža, pomanjkanje gibanja in telesne aktivnosti ter kajenje povečujejo tveganje za povišan krvni tlak. Stres lahko začasno poveča krvni tlak, če pa je kroničen, lahko prispeva k dolgotrajnemu zvišanju tlaka. Tveganje za hipertenzijo je povečano tudi pri osebah s sladkorno boleznijo.

Ali je res, da morajo biti ženske v menopavzi še posebej pozorne na krvni tlak?

Ženske v menopavzi so bolj izpostavljene tveganju za povišan krvni tlak. Med menopavzo namreč doživljajo spremembe na ravni hormonov, zlasti zmanjšanje estrogena, kar lahko vpliva na številne telesne funkcije, vključno s krvnim tlakom. Estrogen je zaščitni dejavnik pri povišanem krvnem tlaku, saj pomaga ohranjati elastičnost krvnih žil in ugodno uravnava krvni tlak. Ko se raven estrogena zmanjša, kar se zgodi v menopavzi, postanejo žile bolj toge — to lahko vodi v zvišanje krvnega tlaka. Poleg tega menopavzo pogosto spremljajo tudi drugi dejavniki tveganja, kot so povečanje telesne mase, spremembe v presnovi, večji stres in manj telesne aktivnosti, kar vse lahko prispeva k povečanju tveganja za hipertenzijo. Zato je v času menopavze še posebej pomembno spremljanje krvnega tlaka, da ga lahko hitro zaznamo in tudi ukrepamo.

Ali nas lahko visok krvni tlak ovira pri vsakodnevnih aktivnostih?

Večina ljudi nima niti najmanjših težav, in če si občasno ne preverijo krvnega tlaka, potem niti ne vedo, da je povišan. Po drugi strani se lahko pojavljajo blage neznačilne težave, ki se jih pogosto zanemari, npr. blagi jutranji glavoboli, omotica, občasno slabše počutje, občutek močnejšega razbijanja srca. Normalen odziv na telesno dejavnost je zvišanje sistoličnega oz. zgornjega krvnega tlaka. Večja je obremenitev, višji je sistolični krvni tlak, medtem ko diastolični oz. spodnji ostane nespremenjen ali se celo zniža. Po koncu vadbe se sistolični krvni tlak spet zniža. Ko pa obremenimo telo z nezdravljeno arterijsko hipertenzijo, pa srce že v mirovanju dela na višjih obratih. Tveganje za zaplete takrat postane večje.

5. Kakšne so posledice neukrepanja pri povišanem krvnem tlaku?

Predstavljajte si, da se počutite povsem zdravi, ne občutite nobenih težav, pa vas nenadno doleti srčna odpoved ali srčno popuščanje. Velika verjetnost je, da je vzrok zato prav visok krvni tlak. Ljudje s povišanim krvnim tlakom nimajo težav, dokler se ne zgodi resen dogodek — možganska ali srčna kap, odpoved ledvic ali srca. Znižanje krvnega tlaka za 5 mmHg lahko tveganje za možgansko kap zmanjša za 34 %, za ishemične bolezni srca za 21 %, poleg tega zmanjša verjetnost za demenco, odpoved srca in smrt zaradi kardiovaskularne bolezni. Za večino posameznikov je cilj zmanjšanje krvnega tlaka pod vrednost 140/90 mm Hg, še nižje pa za osebe, ki imajo sladkorno bolezen ali bolezen ledvic. Novejše raziskave in posledično tudi smernice za obravnavo hipertenzije svetujejo znižanje krvnega tlaka pod 130/80 mm Hg.

Večinoma samo eno zdravilo za znižanje tlaka ni dovolj in se hitro nabere več tablet. Je možno zdravljenje kako poenostaviti?

Večina zdravnikov pred predpisom zdravil najprej predlaga spremembo načina življenja. Če pa so vrednosti krvnega tlaka previsoke in je tveganje za zaplete preveliko, zdravnik uvede zdravila za zniževanje krvnega tlaka. Zdravniki se za izbor terapije odločamo na podlagi izvidov o morebitnih pridruženih boleznih, upoštevamo pa tudi že izraženo prizadetost posameznih organov in splošno anamnezo vsakega posameznika. Z dostopnimi zdravili lahko predvidimo varno in učinkovito terapijo za vsakogar. Večina ljudi potrebuje več kot eno zdravilo, da visok krvni tlak držijo pod nadzorom. Priporoča se začetek zdravljenja s kombinacijo dveh zdravil v eni tableti, kar je ljudem seveda bolj prijazno in je tudi bolj učinkovito. V kombinaciji so odmerki posameznega zdravila manjši, posledično so stranski učinki zdravil manj izraženi, aditivni učinki zdravil v kombinaciji pa povečajo učinkovitost zdravljenja. Pri terapijah z jemanjem manjšega števila tablet bolje sodelujejo tudi pacienti.

Na zdravljenje zelo vpliva tudi odnos med bolnikom in zdravnikom, saj brez zaupanja in sodelovanja učinkovito zdravljenje ni mogoče.

Informacij o spopadanju z visokim krvnim tlakom je veliko, sploh na spletu. Katera so po vašem mnenju zmotna prepričanja?

Ljudje se utapljajo v različnih, zelo nasprotujočih si informacijah in imajo premalo znanja, da bi lahko presodili, katere so res verodostojne. To gotovo povzroča zmedo. Katerim informacijam bodo verjeli, pa je odvisno tudi od njihovih predhodnih prepričanj. Marsikdo je že vnaprej odločen in opredeljen, zato argumentov niti ne išče in jih ne želi slišati.

Predvsem pri tistih, ki jemljejo zdravila za zniževanje krvnega tlaka, se pojavlja prepričanje, da je 120/80 mm Hg že prenizek krvni tlak. Pacienti namreč niso navajeni na takšne vrednosti in imajo sprva lahko določene težave, kot so omotica ob hitrem vstajanju in spremembi položaja, pomanjkanje energije. Vendar se telo hitro prilagodi.

Zmotno je prepričanje, da lahko prenehamo z jemanjem zdravil, ko se krvni tlak zniža. Krvni tlak pa je takšen ravno zaradi jemanja zdravil, zato je prenehanje jemanja zdravil dejanje, ki ponovno vodi v povišanje vrednosti.

Prepričanje je tudi, da imajo visok krvni tlak le ljudje s prekomerno telesno težo, kar ne drži. To je sicer eden od vzrokov za visok krvni tlak, kar pa ne pomeni, da so ljudje z normalno telesno težo pred njim varni. Visok tlak na primer povzročata tudi stres in pomanjkanje gibanja, mnogokrat pa je tudi deden. Ljudje premalokrat pomislijo tudi na vpliv kajenja in alkohola. Oba namreč zvišujeta krvni tlak. Le-ta se poviša že po enem kozarčku alkohola. Če ga v velikih količinah uživamo redno, pa lahko povzroči celo kronične težave s tlakom. Enako je s kajenjem.

Ali se da navkljub zdravljenju z zdravili še naprej živeti kakovostno?

Ob številnih zdravilih, ki so na razpolago za zniževanje krvnega tlaka, je treba poiskati ustrezno zdravilo, ki ga posameznik dobro prenaša in mu najbolj optimalno pomaga urediti krvni tlak.

Kot vsako zdravilo imajo tudi zdravila za zniževanje krvnega tlaka določene stranske učinke, vendar so ti blagi in redki. Če so za pacienta moteči, to poskusimo urediti z menjavo zdravila.

Redno jemanje zdravil za znižanje krvnega tlaka je varen in učinkovit način, ki prinaša številne koristi in ohranja kakovost življenja. Pacientom se zaradi jemanja zdravil ni treba odpovedati ničemur, kar jih veseli.